Pripravništvo
PRIPRAVNIŠTVO V SOCIALNEM VARSTVU
Zakon o socialnem varstvu, v drugem odstavku 4. alinee 77. člena določa, da Socialna zbornica Slovenije določi pogoje in način opravljanja pripravništva in spremlja pripravništvo ter nadzoruje izvajanje pripravništva, kot javno pooblastilo. Socialna zbornica s Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva, (Ur. l. RS, št. 145/20) (v nadaljevanju: pravilnik) ureja pogoje in način opravljanja ter spremljanja in nadzor izvajanja pripravništva za strokovne delavce na področju socialnega varstva.
Pripravništvo na področju socialnega varstva za strokovne delavce je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanje za samostojno opravljanje strokovnega dela v socialnem varstvu.
Namen pripravništva je izvedba programa praktičnega usposabljanja, s katerim pripravnik:
-
pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva;
-
umesti strokovno znanje s teoretične na praktično poklicno raven;
-
poglobi znanja, razvije veščine in ključne poklicne kompetence, potrebne za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva;
-
se pripravi za strokovni izpit skladno z ZSV (v nadaljevanju: strokovni izpit).
Pripravništvo v socialnem varstvu ureja Zakon v socialnem varstvu in Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva, ki upošteva Kolektivno pogodbo za področje socialnega varstva in zdravstva in Zakon o delovnih razmerjih.
PRIPRAVNIK
Pripravnik na področju socialnega varstva je delavec, ki izpolnjujejo pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, ki opravlja pripravništvo pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje za čas pripravništva ter opravljajo delo v javnem socialno varstvenem zavodu, pri pravni ali fizični osebi, ki je pridobila koncesijo na javnem razpisu ali je pridobila dovoljenje za delo ali drugem izvajalcu socialno varstvenih storitev in socialnovarstvenih programov (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za delavce, ki na podlagi 80. člena ZSV opravljajo pripravništvo pri socialnih službah, ki so organizirane kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja ter pravosodja, če zanje drugi predpisi ne določajo drugače.
Te osebe lahko opravljajo pripravništvo v primeru, da je navedena zaposlitev njihova prva zaposlitev na področju socialnega varstva.
Pripravnik mora voditi pripravniški dnevnik. Pripravniški dnevnik vsebuje evidenco opravljenega dela in nalog in problemsko analizo o opravljenem delu, ki mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja. Pripravniški dnevnik pripravnik enkrat mesečno predloži svojemu mentorju.
Pripravniški dnevnik je lahko mnogo več, pripravnik v dnevniku opisuje in beleži vse, kar se dogaja in vse v kar je pripravnik vpleten:
-
značilnosti strank oziroma uporabnikov, s katerimi dela,
-
stike s posameznimi uporabniki,
-
opis prostora organizacije, kako razporeditev vpliva na počutje uporabnikov in osebja, konkretno delo (intervencije, pogovori, posamezne naloge, opravki, obravnave),
-
vsakodnevna rutinska dogajanja ter posebne, izredne dogodke, sestanke osebja, timske sestanke, supervizijske pogovore z mentorjem itd.
ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA
Pripravnik opravlja pripravništvo pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje za čas pripravništva.
Če pripravnik opravlja pripravništvo pri različnih delodajalcih, se mu čas opravljanja pripravništva pri teh delodajalcih sešteje. O priznanju obdobja opravljanja pripravništva odloči Socialna zbornica Slovenije na podlagi predložene dokumentacije, in sicer tisto, ki jo delodajalec posreduje zbornici ob začetku pripravništva in dokumentacijo o opravljenem pripravništvu skladno s pravilnikom.
VSEBINE PRIPRAVNIŠKEGA USPOSABLJANJA
Usposabljanje pripravnikov na področju socialnega varstva poteka po programu, ki obsega splošni del in posebni del z izbirnim delom skladno s pravilnikom.
MENTORSTVO, MENTOR IN SOMENTOR
Delodajalec določi pripravniku za mentorja strokovnega delavca na področju socialnega varstva, ki izkazuje strokovnost, ki se dokazuje:
- z enako ali višjo ravnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik in
- s 4 leti delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju socialnega varstva.
Če pri delodajalcu ni zaposlenega strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za mentorja, je pa zaposlen vsaj en strokovni delavec, je lahko izjemoma mentor pripravniku zaposlen pri drugem delodajalcu s primerljivega področja socialnega varstva.
Pri izbiri mentorja delodajalec poleg pogojev, ki jih določa ta pravilnik upošteva tudi njegove sposobnosti metodičnega prenosa znanja na pripravnika.
Mentor mora soglašati z mentorstvom. Mentor lahko istočasno vodi največ tri pripravnike.
Mentor skrbi, da pripravnikovo usposabljanje poteka po določenem programu usposabljanja. Mentor pripravi program usposabljanja, pri tem mora upoštevati vsebine, ki pokrivajo splošni in posebni del usposabljanja pripravnika. Pripravnika lahko v času pripravništva v sodelovanju z mentorjem vodi tudi somentor, ki ga določi delodajalec. Somentor je strokovni delavec, ki sodeluje v pripravništvu kot mentor pripravniku za določeno posebno delovno področje, za določeno posebno strokovno delo ali za vodenje v času, ko pripravnik opravlja pripravništvo pri drugem delodajalcu.
Skrb za celovito izvajanje programa usposabljanja prevzameta mentor in somentor. Mentor je pri vodenju in usposabljanju pripravnika na različnih izbirnih področjih ali v drugi organizaciji dolžan sodelovati s somentorjem. Mentor skupaj s somentorjem oblikuje oceno glede na sposobnost pripravnika za pravilno opredelitev delovnega problema, ustreznost izbrane metode dela, ustreznost uporabe teoretičnega znanja pri izvedbi naloge ter glede na pravilnost rešitve nalog.
DOKUMENTACIJA
Ob začetku pripravništva delodajalec posreduje zbornici:
-
prijavo pripravniškega usposabljanja;
-
dokazilo o zaposlitvi za čas pripravništva;
-
dokazilo o doseženi izobrazbi pripravnika;
-
program pripravniškega usposabljanja.
Mentor skupaj s pripravnikom pripravi dokumentacijo o opravljenem pripravništvu.
Dokumentacija o opravljenem pripravništvu vsebuje:
-
pripravniški dnevnik;
-
poročilo in oceno mentorja o pripravnikovem usposabljanju iz 22. člena tega pravilnika.
Dokumentacijo o opravljenem pripravništvu delodajalec posreduje zbornici v roku 30 dni od zaključka pripravništva.
SKLEP
Organizacija pripravništva predstavlja prvi korak in temelj strokovnega usposabljanja, strokovnega razvoja in dviga kvalitete dela socialnovarstvenih dejavnosti ter omogoča, da se preko njega realizirajo minimalni skupni interesi vseh različnih udeležencev ter do največje možne mere zagotoviti osnovni namen: praktično usposabljanje za samostojno delo na področju socialnega varstva v okviru svoje stroke in socialnovarstvene dejavnosti.
Kontaktna oseba:
Veronika MAVER, dipl. psih. (UN)
tel. +386 (0)1 292 73 19
fax. +386 (0)1 292 73 11
Dokumenti: