Rezultati iskanja

Na podlagi 25.a in 25.b člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZvarCP - UPB2, Uradni list RS, št. 69/17) in 10. člena Splošnega akta o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta (Uradni list RS, št. 44/18) Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) objavlja JAVNI POZIV ZA ODDAJO PONUDB ZA IZVEDBO SUPERVIZIJ ZA ZAGOVORNIKE OTROK V NOVI GORICI Namen supervizije je vzdrževanje kakovosti strokovnega dela in refleksija vsebin in procesov zagovorniškega dela za povečanje njegove kakovosti, razumevanje in razreševanje vprašanj, stisk ter etičnih dilem. Varuh zbira ponudbe za izvedbo supervizije za skupino zagovornikov v Novi Gorici v letu 2020 in isto skupino v Kopru v letu 2021. Zaželeno je, da supervizor zagotovi ustrezen prostor za izvajanje supervizije. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo pripravljenost na redno sodelovanje z Varuhom, v okviru katerega se supervizor letno udeleži vsaj dveh sestankov ter uvodnega izobraževanja na sedežu Varuha. Prednost pri izboru bodo imeli supervizorji, ki poznajo postopke za zaščito otrok v okviru socialnega varstva in delovanje sodišč. Ponudba za izvedbo supervizij mora vključevati: 1. življenjepis supervizorja z navedbo referenc o izkušnjah vodenja supervizije in vsaj osem let izkušenj strokovnega dela z otroki ali družinami, 2. dokazilo o veljavni licenci Socialne zbornice Slovenije za supervizorja v socialnem varstvu, 3. kratko predstavitev modela supervizije in vizije koristnosti tovrstne supervizije za zagovornike otrok. Dogovor o sodelovanju z izbranim supervizorjem bo sklenjen za 20 pedagoških ur supervizije za leto 2020, z možnostjo podaljšanja. Poleg honorarja izbranemu supervizorju pripada tudi povračilo potnih stroškov. Stroški kilometrine se obračunavajo v skladu s predpisi, ki veljajo za zagovorništvo otrok. Merilo za izbiro ponudnika bo strokovna usposobljenost supervizorja za vodenje supervizij. Varuh si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Ponudbe sprejemamo na naslovu zagovornistvo-otrok@varuh-rs.si do 18. 12. 2019. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu: 01 475 00 50 (Jasna Vunduk).

XXV. Dnevi Socialne zbornice Slovenije so za nami. Iskreno se Vam zahvaljujemo za udeležbo, sodelovanje in prijetno druženje na Otočcu. Že sedaj Vas vabimo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto. Vodilo dvodnevnega strokovnega srečanja je bilo prispevati k razumevanju tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih sprememb na področju socialnega varstva, ki se dotikajo tudi področij zdravstvenega varstva, področja dela in drugih relevantnih področij. Razprava na letošnjem osrednjem strokovnem področju se je tako usmerjala na tematike celostne obravnave osebe z motnjo v duševnem razvoju skozi vsa življenjska obdobja, v prinašajoče spremembe nastajajočega nacionalnega programa duševnega zdravja, v razumevanje in uporabo družinskega zakonika v praksi, v izzive dolgotrajne oskrbe in institucionalnega varstva v prihodnosti in v vprašanja zdržnosti pokojninskega sistema. Na temelju pridobljenih spoznanj in priporočil delovnih otočkov bomo nadaljevali naše delo v sled rasti in kakovosti strokovnega dela na področju socialnega varstva. Verjamemo, da smo skupaj z vami bogato obeležili jubilej in se že veselimo vnovičnih srečanj! V nadaljevanju objavljamo nekaj razmišljanj in mnenj udeležencev tokratnih dnevov zbornice: »Dnevi Socialne zbornice Slovenije, ki so letos potekali 21. in 22. novembra na Otočcu, so bili strokovno obogateni s številnimi aktualnimi temami iz področja socialnega varstva, ki zajemajo socialno varstveno zakonodajo, skrb za duševno zdravje, obravnavo oseb s posebnimi potrebami, pa vse do izmenjave strokovnih mnenj iz prakse o osebni asistenci in družinskem zakoniku. Izbrane teme so dodale srečanju še dodatno težo, saj smo bili priča številnim primerom dobrih praks. Dnevi Socialne zbornice so priložnost za srečanje z različnimi deležniki iz področja socialnega varstva in izmenjave izkušenj, kar pripomore k večji povezanosti in napredku stroke. Hvala vodstvu in zaposlenim na Socialni zbornici za odlično organizacijo dogodka.« Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna »25.dnevi Socialne zbornice Slovenije, ki smo jih tokrat gostili na Otočcu na Dolenjskem, so potekali v prijetnem vzdušju, teme so bile zelo zanimive, predavatelji izvrstni. Organizacija je potekala brez zastojev in nepotrebnih čakanj, morda je bilo, prav zaradi aktualnosti in zanimivosti tem, malo premalo časa za razpravo. Nekoliko me je zmotilo le podeljevanje priznanj ob koncu drugega dne, ko je večina udeležencev že zapustila prizorišče. Mislim, da si ljudje in organizacije, ki prejmejo taka priznanja, zaslužijo polno dvorano in slovesen trenutek. Hvala organizatorjem za uspešno izpeljane Dneve Socialne zbornice Slovenije.« Romana Trpin, direktorica VDC Novo mesto »Čestitam Socialni zbornici Slovenije in vsem njenim strokovnim delavcem za odlično organizacijo in izvedbo Dnevov socialne zbornice. Izbor tem, ki nagovarjajo na aktualno problematiko na področju dela socialnega varstva je bil zelo primeren času. Vsem, katerim je osnovno poslanstvo delo z najranljivejšo populacijo v naši družbi, nam takšni dogodki dajejo prepotrebno motivacijo za delo v bodoče. Še enkrat iskrene čestitke in vse dobro Socialni zbornici Slovenije.« Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje »Jubilejni XXV. Dnevi Socialne zbornice Slovenije so udeležencem ponudili pester program dogajanja. Vsakoletni dogodek poleg aktualnih vsebin iz različnih področij socialnega varstva ponudi predvsem možnost povezovanja in sodelovanja stroke socialnega varstva: povezovanja za doseganje skupnih ciljev in uresničevanje skupnih vrednot ter sodelovanja za boljše delo in razvoj. Ob jubileju se je obeležilo posebne dosežke posameznikov, ki so v preteklosti največ prispevali k delovanju Socialne zbornice Slovenije, druženje vseh udeležencev pa predstavlja temelj za nadaljevanje poslanstva zbornice v prihodnje.« Anja Osojnik, direktorica CSD Ljubljana Delovni otoček, z naslovom »Zdržnost in prihodnost institutov osebnega asistenta in družinskega pomočnika – kaj pravi praksa?« je potekal v presenetljivo usklajenih predstavitvah, razmišljanju in razpravi posameznih sodelujočih, neglede na to, da so bili udeleženci delovnega otočka predstavniki zelo različnih tako vladnih, kot nevladnih struktur v državi. Izluščilo se je spoznanje, da je trenutna ureditev obeh institutov neprimerljiva ter da povzroča diskriminacijo tako med uporabniki storitev, kakor tudi med izvajalci te storitve. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno institut družinskega pomočnika v prihodnje urejati v skladu z veljavno delovno pravno zakonodajo in da se tega instituta, ki je bil v času uveljavitve dobrodošel zaradi različnih razlogov, ne more in ne sme brez temeljite evalvacije in na njeni podlagi razprave umestiti v novo nastajajočo zakonodajo. Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje

Vabimo vas na brezplačni seminar, ki ga Socialna zbornica Slovenije organizira na temo socialno varstvena storitev podpora žrtvam kaznivih dejanj v teoriji in praksi, ki bo v sredo, 27. 11. 2019, v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije na Ukmarjevi ulici 2, 1000 Ljubljana. Seminar je namenjen direktorjem centrov za socialno delo in njihovim pomočnikom oz. vodjem enot. Prosimo vas, da svoje prijave na seminar oddate najkasneje do 25. 11. 2019 na elektronski naslov: meri.rozac@szslo.si ali po klasični pošti na naslov: Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Vabilo s programom na Seminar socialno varstvena storitev podpora žrtvam kaznivih dejanj v teoriji in praksi Prijavni obrazec za seminar

25. Dnevi Socialne zbornice Slovenije, tradicionalno srečanje članic in članov vodilnega strokovnega združenja na področju socialnega varstva, bodo letos potekali 21. in 22. novembra 2019. V okviru dvodnevnega srečanja različnih akterjev v dejavnostih socialnega varstva bo zbornica v sodelovanju z izvajalci javnega, nevladnega in zasebnega sektorja pripravila aktualne vsebine. Govorili bomo o zakonodajnih novostih in razgrnili predvsem izzive družinskega zakonika, osebne asistence, obravnave otrok s posebnimi potrebami, pregledali uresničevanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja in razmišljali o prihodnosti izvajanja socialne oskrbe na domu. Srečanje bo obenem priložnost za prijetno druženje stanovskih kolegov ob kulturnem in nekoliko športno obarvanem dogodku. Jubilejno srečanje bomo v zabavnem delu popestrili s presenečenjem. Povezava na dogodek

Socialna zbornica Slovenije je četrtek, 3. oktobra 2019 organizira okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«, v okviru 19. Festivala za tretje življenjsko obdobje, med 12.00 in 13.30 uro, v Cankarjevem domu, v Ljubljani. Refleksija družbenega okolja kaže, da se področje socialnega varstva v zadnjih dveh desetletjih sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo čimprejšnji odziv glede dolgoživosti in naraščanja deleža starejših. Vse to vzpostavlja povsem nova razmerja med generacijami: na eni strani imamo staro generacijo s svojimi potrebami in pričakovanji o kakovostnem staranju ter na drugi strani mlado in srednjo generacijo, od katerih se pričakuje medgeneracijska pomoč in solidarnost pri skrbi za stare. V preteklosti so starejši v svoji starosti živeli v domačem okolju in skrb zanje je bila naloga neformalnih oskrbovalcev iz vseh generacij: sovrstnikov starejših, njihovih otrok, vnukov in ostalega sorodstva. Skrb in pomoč starejšim je takrat temeljila na medgeneracijskem sodelovanju kot povsem naravno sprejeti in uveljavljeni družbeni vrednoti. Današnji čas je skupaj s sodobnim načinom življenja porušil nekdanji vrednosti sistem medgeneracijske pomoči starejšim. Mlada in srednja generacija medgeneracijsko pomoč starejših danes vrednotita skozi prizmo lastnih potreb in pogosto tudi bonitet, ki iz tega morda sledijo. Zato se postavlja ključno vprašanja, ali je danes medgeneracijska pomoč pri skrbi za starejše izziv družbe ali utopija. Pri iskanju odgovora na to vprašanje so nam pomagali strokovnjaki, razpravljavci na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije. Sodelovali so: mag. Klavdija Kobal Štraus, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo, mag. Marjana Kamnik, vodja projekta Dolgotrajna oskrba za Koroško, Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenije ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta integrirane oskrbe v Občini Krško »MOST«, Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja ter »Naj prostovoljec leta 2014« in Zarja Govedič, študentka Fakultete za socialno delo. Podrobneje si o vsebini okrogle mize preberite v priloženem sporočilu za javnost. Dokument: Sporočilo za javnost

Socialna zbornica Slovenije je dne 20. septembra 2019, izvedla 3. Socialni klub na temo 'Kakovost strokovnega dela na področju socialnega varstva'. Moderatorka mag. Barbara Kobla Tomc je v uvodu razprave izhajajoč iz aktualne Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, opozorila, da je pri uresničevanju tretjega cilj 'Izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev.', najmanj strokovne pozornosti in sistemskih pobud. Zato je tema 3. Socialnega kluba še kako aktualna. Razpravo so kot govorniki sooblikovali Tatjana Arnšek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. svetovanja, inšpektorica - višja svetnica na področju socialnega varstva, Simon Strgar, direktor Doma starejših občanov Šiška, Petra Hameršek, profesorica defektologije je zaposlena kot strokovna vodja v SVZ Hrastovec, Anita Bregar, univ, dipl. soc. del., pomočnica direktorice CSD Gorenjska, Enota Jesenice, Dr. Andreja Rafaelič, socialna delavka je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo, Hana Košak, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, strokovna delavka na Društvu Kralji ulice in zunanja sodelavka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Socialni klub je moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica Socialne zbornice Slovenije. Po uvodnih predstavitvah, se je razvila zanimiva razprava. Glavne zaključke lahko strnemo v naslednje alineje: Država mora zagotoviti dokaj stabilno podporno okolje, ki bo podpiralo in omogočalo razvoj storitev in programov. Spremembe, ki se sistemsko uvajajo, morajo biti domišljene, preizkušene in se morajo uvajati postopoma. Pomembno je, da se za večjo strokovnost in razvoj povezujemo tako med različnimi strokami, da se povezujemo v lokalnem okolju in tudi in predvsem znotraj organizacij. Velike organizacije večkrat takega povezovanja ne omogočajo, saj je vodstvo lahko zelo oddaljeno od operative. Za kakovostno delo je zelo pomembno, da so zaposleni, ki storitve in programe izvajajo strokovni, kompetentni, povezani z okoljem, v katerem delujejo, da so motivirani za svoje delo in tudi primerno nagrajeni. Predvsem zaradi slednjega, zadnje čase opažamo veliko fluktuacijo kadra na našem področju, kar znižuje kakovost našega dela. Kakovostno delo je tisto, ki omogoča celostno obravnavo uporabnikov, ki jim omogoča možnost izbire, ki ohranja njihovo dostojanstvo in je nujno z vidika spoštovanja človekovih pravic. Izpostavili smo, da je nujno, da ohranimo kakovost dela kot nekakšen osnovni standard. Žal pa okolje od izvajalcev premnogokrat zahteva, da je kvantiteta pred kvaliteto in se tako kakovost razume že kot nekakšen nadstandard. Takšne razmere vodijo v stagnacijo našega strokovnega dela in ogrožajo dostojno življenje vseh naših uporabnikov in tudi zaposlenih. Razpravljali smo tudi o standardih kakovosti. Pridobitev certifikata je za organizacijo zahteven in drag proces. Zato smo se strinjali, da bi bilo smiselno na nivoju države določiti nekaj kazalnikov, s katerimi bi izvajalci izkazovali kakovost svojega dela. Sodelujoči so predstavili strokovna izhodišča, primere dobre prakse in tudi pomanjkljivosti, s katerimi se v praksi srečujejo na področju socialnega varstva, pri spremljanju kakovosti strokovnega dela, ki od izvajalcev zahteva stalno izboljšavo in prilagoditve glede na sistemske, družbene in demografske spremembe. In skupaj z udeleženci na koncu razprave Celotno poročilo z zaključki 3. Socialnega kluba se nahaja na tej povezavi.

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo letos potekal od 1. do 3. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani, se bo pri pripravi vsebine vključila tudi Socialna zbornica Slovenije z razpravo, ki nosi naslov "Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?". Razprava bo potekala v četrtek, 3. oktobra 2019 ob 12. uri, v dvorani M3. Dogodek bo vodil dr. Nikolaj Lipič, član strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije, na razpravi pa bodo sodelovali: Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenije ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta integrirane oskrbe v Občini Krško »MOST«; Marjana Kamnik, vodja projekta Dolgotrajna oskrba za Koroško; Zarja Govedič, študentka Fakultete za socialno delo; Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja ter »Naj prostovoljec leta 2014«; mag. Klavdija Kobal Štraus, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo. Vabljeni k udeležbi! Več informacij lahko poiščete na spletni strani Festivala F3ŽO.

Delovno srečanje, dne 27. 8. 2019, ki je potekalo med predstavniki ministrstva in predstavniki zbornice, se je vsebinsko osredotočilo na aktualno situacijo, zlasti pa strategijo prihodnosti področja socialnega varstva v Republiki Sloveniji. V okviru delovnega srečanja je bila poudarjena nujnost sodelovanja in povezovanja ter upoštevanja stroke in dobrih preteklih izkušenj. Naloga stroke je prav v tem, da opozori na kompleksnost področja socialnega varstva, ki potrebuje sistemsko ureditev zakonodaje, ob tem pa spoštovanje doktrine, ki terja odgovorne, premišljene in strokovno utemeljene korake. Ministrica mag. Ksenija Klampfer je na srečanju izrazila pripravljenost in željo po sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije, ki jo razume kot osrednje strokovno združenje, ki ima na področju sociale velik pomen. Ministrica je predstavila aktualno delo ministrstva na tem področju in načrte za v prihodnje in pri tem izrazila pripravljenost na sodelovanje. Skupni cilj tako ministrstva kot tudi socialne zbornice je namreč večja kakovost storitev in programov vseh izvajalcev socialnega varstva ter njihova povezanost na vseh ravneh delovanja. Predsednik Socialne zbornice Slovenije, mag. Nace Kovač je v uvodnem nagovoru udeležencem delovnega srečanja izpostavil, da gre za prvi obisk ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zgodovini zbornice in zato za samo zbornico tolikanj bolj svečan in eminenten. Socialna zbornica Slovenije kot osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva poskuša skupaj z izvajalci najti konstruktiven način sodelovanja tako z ministrstvom kot tudi z ljudmi, s katerimi delajo. Izmenjava izkušenj in mnenj na tem nivoju je tako izrednega pomena za zbornico, njene dejavnosti in vpliv. Predsednik Kovač je še poudaril, da so v vrh socialnega varstva uprte vse oči izvajalcev in organizacij na področju socialnega varstva in pričakujejo, da bo ministrstvo na konstruktiven način sodelovanja izvajalo uspešne korake razvoja in izboljšav še naprej. Sklepna ugotovitev udeležencev je bila, da za spremembe potrebujemo jasno opredelitev vlog, odgovornosti in medsebojnih odnosov deležnikov, ki sodelujemo pri načrtovanju, razvoju, financiranju, izvajanju, podpori, spremljanju in vrednotenju vseh socialnovarstvenih storitev in socialnovarstvenih programih.

Spoštovani izvajalci, skladno s Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva (Ur.l. RS, št. 128/04) mora delodajalec ob začetku pripravništva na zbornico posredovati prijavo pripravniškega usposabljanja. Zbornica ob upoštevanju določil Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva, Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Zakona o socialnem varstvu, po proučitvi vloge poda soglasje k predloženemu programu pripravniškega usposabljanja za pripravnika za obdobje pripravništva, ki je določeno s pogodbo o zaposlitvi med pripravnikom in delodajalcem in vključuje obdobje pripravništva določenega v Zakonu o socialnem varstvu ter soglasje k mentorstvu, ko mentor izpolnjuje določila 23. člena pravilnika. V priponki se nahajajo navodila za posredovanje prijave pripravniškega usposabljanja. Dokument: Navodila za posredovanje prijave pripravniškega usposabljanja

Cenjene članice in člane ter ostale delavke in delavce na področju socialnega varstva seznanjamo, da je 16. avgusta praznovala svoj častitljivi osebni praznik Zora TOMIČ, prva predsednica Socialne zbornice Slovenije. Ob njenem jubileju smo ji iskreno čestitali, se zahvalili za vsa njena prizadevanja in izjemno opravljeno delo. Slavljenki želimo predvsem trdnega zdravja. »Socialna zbornica Slovenije je utrdila svoje mesto na socialnovarstvenem področju, ne le z nalogami, ki jih je v teh letih prevzemala in izvajala v imenu države, je tudi nepogrešljiv strokovni dejavnik na področju socialnega varstva, izvršuje zakonsko obveznost, za mnoge je ogledalo socialne države.« Zora Tomič

V novembru bo izšla nova številka strokovnega biltena Socialni izziv s tematikami reorganizacije centrov za socialno delo, družinskega zakonika, dolgotrajne oskrbe, osebne asistence, socialne aktivacije, socialnovarstvenih programov, inovativnih praks na področju socialnega varstva, ipd. Vabimo vas, da pripravite prispevek za objavo. Objava prispevka se upošteva pri napredovanju v nazive v skladu s 14. členom (točka č 2) Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Ur. l. RS, št. 107/00, 31/01 in 88/01). Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov: info@szslo.si, najkasneje do 20. 9. 2019. Vse dodatne informacije vam bo posredovala mag. Urška Borišek Grošelj, članica Uredniškega odbora, e-naslov: urska.borisek@szslo.si, ki jo vsi zainteresirani avtorji in soavtorji do 20. 8. 2019 obvestite o naslovu oziroma temi prispevka.

Objavljamo vprašalnik, ki je namenjen spremljanju potreb po pripravnikih v organizacijah, ki izvajajo socialno varstveno dejavnost, po pripravnikih za posamezni poklic in območja skladno s 38. členom Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 128/04). Izpolnijo ga delodajalci skupaj s strokovnimi delavci na področju socialnega varstva. Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik vrnete najkasneje do torka, 10. 9. 2019, na naslov: Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana ali po faksu: 01/292 73 11 ali na e-naslov: helena.kocjancic@szslo.si Dokument: VPRAŠALNIK