Rezultati iskanja

Predmet javnega povabila je izbor supervizorjev z licenco na področju socialnega varstva za metasupervizorje strokovnega dela na področju socialnega varstva. Namen javnega povabila je oblikovanje predloga liste supervizorjev z licenco na področju socialnega varstva za izvajanje metasupervizije. Slednje predstavlja prvi korak k ureditvi vloge metasupervizorjev. Metasupervizijo urejamo na podlagi 1. odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu, ki Socialno zbornico obvezuje, da skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti, kar predstavlja skrb za izvajanje metasupervizije. Člani sekcije supervizorjev, ki deluje pod okvirom Socialne zbornice ugotavljajo, da je metasupervizija nujna, saj zagotavlja stalne refleksije izkušenj iz supervizijskega dela. Hkrati omogoča poglabljanje znanja in pridobivanje novih izkušenj, za možnost primerjave lastnega dela z delom drugih supervizorjev. Zagotavljanje metasupervizije supervizorjem je pomemben vidik pri izvajanju supervizije, ki jo omenjata 7. alineja 2. odstavka in 3. alineja 4. odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu. Več o pogojih in načinu prijave, postopku izbora ter ostalih informacijah najdete v pridanih dokumentih. Dokumenti: Obr. SZS JP 95-15 Javno povabilo za izbor supervizorjev z licenco na podoročju socialnega varstva za metasupervizorje strokovnega dela na področju socialnega varstva

4. 6. 2019 je bil izveden seminar Mreža socialnovarstvenih programov v Sloveniji, ki ga je organizirala Socialna zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Udeležilo se ga je 145 udeležencev, ki sta jih pozdravila ministrica, mag. Ksenija Klampfer in predsednik zbornice, mag. Nace Kovač. Po uvodnem pozdravu sta Nadja Kovač, Inštitut RS za socialno varstvo in Marjeta Ferlan Istinič predstavili mrežo socialnovarstvenih programov. Sledilo je predavanje o stresu in izgorelosti, ki ga je izvedla doc. dr. Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V nadaljevanju so bili udeleženci seznanjeni s smernicami in priporočili delovanja socialnovarstvenih programov.

17. maja so na 2. Socialnem klubu predstavniki socialnovarstvenih programov razpravljali o ohranjanju in razvoju strokovnega dela v SVP. Pogovarjali so se o stabilnosti financiranja programov, neenakopravnosti strokovnih delavcev, kopičenju administrativnega dela in drugih perečih temah. Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uvodoma na kratko orisala razvoj mreže pomoči socialnovarstvenih programov in njeno širitev, poudarila pomen stabilnosti financiranja in potrebe povezovanja ter multidisciplinarnega sodelovanja. Mag. Suzana Puntar, predsednica Sekcije socialno varstvenih programov je v luči kakovostnega strokovnega dela opozorila na neenakopraven položaj delavcev, zaposlenih v socialnovarstvenih programih. Predstavitev socialnovarstvenih programov invalidskih organizacij je podal mag. Vladimir Pegan, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, mag. Mateja Toman, predsednica Društvo distrofikov Slovenije pa je za ponazoritev izhodišč, vsebine in učinkov teh programov predstavila nekaj posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo v društvu. Mag. Vitomir Simunišek, predsednik Društva za razvoj skupnostnih programov za mlade je osvetlil organiziranost in dejavnosti Preventivnih programov za mlade, prednosti in slabosti izvajanih programov in njihove aktivnosti za ureditev pogojev za kvalitetno delo programov. Tokratni Socialni klub je vodila in moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica zbornice. V razpravi so se oblikovali naslednji zaključki 2. Socialnega kluba: sistemska ureditev financiranja socialno varstvenih programov, ureditev položaja zaposlenih v socialnovarstvenih programih, uvedba enostavnejše in poenotene administracije, širjenje regionalne pokritosti in predlog preimenovanja dopolnilnih socialnovarstvenih programov.

Socialna zbornica Slovenije je v sredo, 15. maja organizirala okroglo mizo z naslovom "Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starješih na domu: izziv ali utopija?", ki je potekala v okviru Dnevov medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču. IZJAVA ZA JAVNOST Foto: Urška Boljkovac - ZDUS

Namen javnega povabila je oblikovanje predloga liste ekspertne skupine petnajstih članov, ki bodo v postopku ugotavljali utemeljenost ugovora, v katerem sta dolžna sodelovati izvajalec, zoper katerega je vložen ugovor in upravičenec. Pri oceni utemeljenosti ugovora na izvedeno socialnovarstveno storitev senat upošteva usklajenost izvedbe z določili veljavne zakonodaje, z normativi in standardi za področje socialnega varstva ter s predpisanimi strokovnimi postopki. Prijavne obrazce prejmete v tajništvu Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, do zaključka zbiranja prijav, vsak delovni dan, od 8. do 15. ure ali na spletni strani: www.szslo.si. Zbiranje prijav bo potekalo do zapolnitve liste članov ekspertne skupine za reševanje ugovorov. Prijave, s pripisom – Za izbiro članov ekspertne komisije, posredujte na naslov Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (po pošti ali osebno). Dokumenti: PODALJŠANJE JAVNEGA POVABILA K SODELOVANJU Prijavni obrazec

3. redna seja Skupščine Socialne zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2018 – 2022 je potekala dne 7. 5. 2019. Po uvodnem pozdravu mag. Naceta Kovača, predsednika zbornice, je Nina Mujagič, pomočnica direktorja Državne volilne komisije izvedla predavanje »Volilni sistemi za izvolitev članov zbornice v skupščino in druge organe Socialne zbornice Slovenije«. Skupščina zbornice je potrdila Poročilo o delu Socialne zbornice Slovenije za leto 2018 z zaključnim računom, Letno poročilo AJPES in Poročilo Nadzornega odbora Socialne zbornice Slovenije. Na skupščini zbornice je bil sprejet tudi Letni program dela in Finančni načrt Socialne zbornice Slovenije za leto 2019. Izvedene so bile nadomestne volitve za članico skupščine Socialne zbornice Slovenije. Izvoljena je bila Tatjana Popovič iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga. Novo izvoljeni članici skupščine zbornice iskreno čestitamo.

Zagovornik načela enakosti (ZNE) je nov neodvisni državni organ, ki je bil na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ustanovljen 25. oktobra 2016, ko je Državni zbor za petletni mandat izvolil Miho Lobnika za prvega zagovornika načela enakosti kot predstojnika organa. Pristojnosti in naloge zagovornika so med drugim: spremljanje splošnega stanja v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo in s tem povezane osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje; opravljanje neodvisnih raziskav o položaju oseb z določeno osebno okoliščino; objavljanje neodvisnih poročil; vodenje postopkov ugotavljanja diskriminacije na podlagi podanih predlogov diskriminiranih oseb, anonimnih predlogov in predlogov tretjih oseb; dajanje priporočil državnim organom, lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil, delodajalcem, gospodarskim subjektom in drugim subjektom v zvezi z ugotovljenim položajem oseb z določeno osebno okoliščino za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije; zagotavljanje neodvisne pomoči diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo; strateško zastopanje in spremljanje žrtev diskriminacije v sodnih postopkih, dajanje predlogov za oceno ustavnosti zakonov ter zakonitosti drugih predpisov in splošnih aktov, kadar ugotovi njihovo diskriminatornost. Zagovornik ugotavlja dejansko stanje glede možnega obstoja diskriminacije v konkretni zadevi na podlagi z njo povezanih razpoložljivih podatkov, ključnih določil ZVarD ter Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Kaj je diskriminacija Diskriminacija je (po 4. členu ZVarD) vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine je prepovedana. Pri diskriminaciji mora biti specifična osebna okoliščina odločilen razlog za slabšo obravnavo. (Zato ni vsako neenako obravnavanje, četudi nepravično ali celo nezakonito, diskriminacija.) Kaj so osebne okoliščine Med osebne okoliščine (po 1. členom ZVarD) štejejo spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. (Osebne okoliščine torej ne pomenijo neke določene življenjske situacije.) Kje se (lahko) dogaja diskriminacija Diskriminacija se lahko (po 2. členu ZVarD) dogaja na različnih področjih družbenega življenja, ki so povezana zlasti z zaposlovanjem, delovnimi razmerji, strokovnim usposabljanjem in napredovanjem, vključenostjo v organizacijo delavcev ali delodajalcev, socialnimi ugodnostmi, socialno zaščito in zdravstvenim varstvom, vzgojo in izobraževanjem ter z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. (Zagovornik za razliko od Varuha človekovih pravic obravnava kršitve človekovih pravic na način diskriminacije tudi na področju zasebnega sektorja.) Oblike diskriminacije Kot oblika je diskriminacija (po členih ZVarD od 6. do 11.) lahko neposredna ali posredna, nastopa pa tudi v obliki nadlegovanja, dajanja navodil za diskriminacijo, pozivanja k diskriminaciji in viktimizacija. Če je večkratna, množična, dolgotrajna oz. ponavljajoča se ali pa vsebuje ali bi lahko vsebovala težko popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode njenemu pravnemu položaju, pravicam ali obveznostim, zlasti če je storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb, prepoznavamo hujše oblike diskriminacije. (Še posebno v primerih hujših oblik diskriminacije se Zagovornik zavzema za urgentno ukrepanje in tako čimprejšnjo zaščito žrtev diskriminacije.) Izjeme od prepovedi diskriminacije Obstajajo pa tudi izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije (po 13. členu ZVarD): neenako obravnavanje zaradi določene osebne okoliščine ne pomeni diskriminacije, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna. GRADIVO: Zagovornik - zloženka Predlog za obravnavo diskriminacije - obrazec

Dne 7. 5. 2019 bo potekala 3. redna seja Skupščine Socialne zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2018 – 2022. Skupščina bo obravnavala Poročilo o delu Socialne zbornice Slovenije za leto 2018 z zaključnim računom in Letno poročilo AJPES ter Program dela in Finančni načrt Socialne zbornice Slovenije za leto 2019. Izvedene bodo tudi nadomestne volitve za člana skupščine zbornice.

Fakulteta za socialno delo v sodelovanju z Društvom socialnih delavk in delavcev Slovenije vabita na 7. Kongres socialnega dela z naslovom Humanizem in etika v socialnem delu. Kongres bo potekal 16., 17. in 18. oktobra 2019 v Termah Vivat v Moravskih Toplicah. Humanizem in etika v socialnem delu Sedmi kongres socialnega dela nadaljuje tradicijo skupinske analize družbenih problemov, pri kateri so udeleženi akademska sfera, strokovnjakinje in strokovnjaki iz socialnega varstva in njegovi načrtovalke in načrtovalci, študentke in študentje, uporabnice in uporabniki. Živimo v času, ki od nas zahteva odločilen premislek o prihodnosti humanizma v organiziranih človeških skupnostih ter socialnih vprašanjih v lokalni, regijski in globalni perspektivi. Tematikam revščine, socialne izključenosti in raznovrstnim oblikam nasilja se pridružujejo vse bolj nujni problemi: uničevanje okolja, globalne migracije, prekarizacija, nove oblike razčlovečenja in povečevanje socialnih razlik, vojna žarišča in politični konflikti, medijski napadi na socialne službe, ki zmanjšujejo zaupanje v socialno državo, in oblastna instrumentalizacija stroke socialnega dela. Ti procesi zadevajo vse nas, najbolj pa uporabnice in uporabnike socialnovarstvenih storitev. Kaj pomenita humanizem in etika v socialnih službah in kako zagotoviti dobro obravnavo? Kako razvijati zeleno socialno delo in okrepiti avtonomijo socialnega dela? Kongres bo priložnost za poglobitev teoretičnih in strokovnih znanj, mednarodne izmenjave, strokovno in prijateljsko povezovanje in krepitev skupnosti socialnih delavk in delavcev in drugih poklicev v socialnem varstvu. Nosilne teme kongresa Socialno delo in država/socialno delo kot država: etični razmisleki Socialno delo v medijih Globalni izzivi: zeleno socialno delo; socialno delo in politični konflikti; globalne migracije v luči humanizma Revščina, prekarizacija in socialno izključevanje v Sloveniji: etična ravnanja in humanistična drža Socialno delo in politični ekstremizmi v luči mednarodnih etičnih standardov socialnega dela Mednarodne primerjave socialnodelovnih praks Raziskovanje v socialnem delu Več o kongresu najdete na naslednji povezavi: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/kongres/uvodnik/

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v imenu Slovenske mreže prostovoljskih organizacij razpisuje 6. natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2018. S priznanjem želijo izpostaviti zaposlene v javni upravi, ki v svojem prostem času opravljajo prostovoljsko delo in prispevajo k promociji prostovoljstva med zaposlenimi v javni upravi. Izbirali bodo med prijavljenimi kandidati, ki sodelujejo na prostovoljskih projektih in se aktivno odzivajo na potrebe skupnosti. Kriterija za izbor sta tudi število opravljenih prostovoljskih ur kandidata/kandidatke v letu 2018 ter način promoviranja prostovoljstva med svojimi sodelavci. Prijavitelj za nagrado je lahko le javna uprava. Nagrajenec in nagrajenka bosta slavnostno razglašena na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo 14. maja 2019. Več o natečaju si lahko preberete v spodnjih dokumentih in na naslednji povezavi: www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/naj-prostovoljec-zaposlen-v-javni-upravi-2018. Vabilo za prijavitelje Prijavnica

Socialna zbornica Slovenije na podlagi 8. člena Pravilnika o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na področju socialnega varstva objavlja Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2019. Rok za oddajo vlog je 29. april 2019. Dokumenti: Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2019 Vloga - obrazec SU-1 Izjava - obrazec SU-2

29. 3. 2019 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 19 objavljen Razpis za prosto delovno mesto generalnega sekretarja Socialne zbornice Slovenije (m/ž) za mandatno obdobje 5 let. Rok za oddajo prijave je 6. 4. 2019 do 12. ure, če je prijava osebno oddana v tajništvu Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, Ljubljana ali oddana na pošti kot priporočena pisemska pošiljka do 24. ure. Dokumenti: Uradni list Republike Slovenije, št. 19