Pripravljen predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi
Ministrstvo za zdravje je po prenosu predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dolgo pričakovani predlog omenjenega zakona za koalicijska usklajevanja v jesenskem času. Na koncu bo namreč politika morala odločiti, kakšno bo financiranje dolgotrajne oskrbe, je za STA povedala generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu Tatjana Buzeti.
Za financiranje dolgotrajne oskrbe so pripravili dva scenarija. Eden predvideva zavarovanje preko prispevne stopnje na isti način, kot velja za zdravstveno varstvo. Drugi pa predvideva kombiniranje prispevne stopnje z nadomestilom za dolgotrajno oskrbo, je pojasnila generalna direktorica direktorata Buzetijeva. V sistem je treba po njenih besedah pripeljati še približno 100 milijonov evrov, če bo obveljal predlog, da bodo uporabniki prevzeli sofinanciranje v višini 25 odstotkov. Uporabnike je treba vključiti k prispevanju sredstev v to blagajno, je opozorila. Že danes je namreč 70 odstotkov uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe starih nad 65 let. S predlogom zakona želijo povezati zdravstvene in socialne storitve dolgotrajne oskrbe. Namen je omogočiti ustrezno oskrbo in varnost vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih bodisi doma bodisi v institucionalnem varstvu ali v drugih oblikah bivanja, denimo varovanih stanovanjih ali bivalnih skupnostih, je pojasnila. Uporabnik bo lahko tudi v prihodnje izbiral med oskrbo na domu in institucionalnim varstvom. Pri oskrbi na domu pa se bo lahko odločal za neformalno ali formalno oskrbo, za katero bo skrbela interdisciplinarna skupina. Če se bo odločil za neformalno oskrbo, bo lahko dobil denarno nadomestilo. Če pa bo glede potreb po pomoči sodil v najvišjo kategorijo, bo lahko izbiral med denarnim nadomestilom in osebnim pomočnikom. Tega bo lahko izbral bodisi v svoji socialni mreži bodisi s pripravljenega seznama. Uvedli bodo usposabljanja in svetovanje za neformalne oskrbovalce, poleg tega pa za 14 dni letno tudi nadomestno oskrbo. Neformalni oskrbovalci naj bi v tem času poskrbeli za svojo regeneracijo in počitek, uporabnik pa bo v tem času bodisi v domu za starejše bodisi bo zanj poskrbela formalna skupina na njegovem domu. "Kratkotrajna oskrba zdaj še ni razvita, neformalni oskrbovalci pa so izgoreli," je pojasnila Buzetijeva. Nekaj več poudarka bo po novem na preventivi. Po njenih besedah uvajajo nov sklop storitev za ohranjanje samostojnosti, ki vključuje sofinanciranje informacijsko-komunikacijskih storitev oziroma e-oskrbe. Med temi so denimo rdeči gumb in detektorji padcev. Predlagano je 50-odstotno sofinanciranje. V novem sklopu za ohranjanje samostojnosti bo tudi nekaj storitev s področja rehabilitacije za ohranjanje funkcionalne zmožnosti, prav tako pa tudi interdisciplinarni obiski skupin na domu v podporo uporabniku in neformalnemu oskrbovalcu.
Vir: STA
